200 številk in 10 let revije Premiera

--

200 ŠTEVILK IN 10 LET REVIJE PREMIERA

Revija Premiera s svojim desetletnim izhajanjem in vsemi svojimi knjižnimi izdajami (več kot šestdeset filmskih knjig!), dokazuje, da ima lahko zasebna iniciativa na področju filmske (pop)kulture vsaj toliko, če ne celo več moči in poguma kot vsa javna sredstva, z aparatom ljudi vred. Zato vas z veseljem in ponosom obveščamo, da smo v desetih letih uspeli izdati dvesto številk Premiere in da bomo to dvakrat okroglo priložnost lahko sklenili tudi z izidom knjige Svetovna zgodovina filma (v sozaložništvu s Slovensko kinoteko), ki pride iz tiskarne po prvem maju.

Nikomur v zgodovini Slovenije še ni uspelo 10 let izdajati filmskega štirinajstdnevnika! In če rečem v zgodovini Slovenije, s tem ne mislim le na zadnjih 20 let, ampak tudi na vseh tistih tisoč let, kolikor je trajal »slovenski sen«, če seveda verjamete v mit o »tisočletnem slovenskem snu«.

Marcel Štefančič, jr. (iz kolumne ob desetletnici revije Premiera)

SLOVENSKI IZDAJI SVETOVNE ZGODOVINE FILMA NA POT – NAPOVED

Pol stoletja po Zgodovini filma Georgesa Sadoula (Cankarjeva založba, 1960) v slovenščini spet dobivamo integralno in sodobno izdajo svetovne zgodovine filma. Že sam obseg dela priča, da gre za največje filmsko knjižno delo v slovenščini do sedaj, obsežno kazalo na koncu pa dokazuje, da je Svetovna zgodovina filma filmskih zgodovinarjev Kristin Thompson in Davida Bordwella tudi najkompleksnejši tovrstni projekt v slovenskem jeziku doslej.

Izdaja take knjige v tako kratkem času po izvirnem izidu ne bi bila možna, če ne bi pri pripravljanju tretje izdaje izhajali iz prevoda prvega dela, ki je pred leti že izšel pri Slovenski kinoteki (Zgodovina filma I, Slovenska kinoteka 2001), in iz delovnega prevoda osrednjega dela, ki pa ni bil nikoli realiziran v tiskani obliki. Seveda pa tretja izdaja prinaša veliko sprememb, ki so vse večje in vse obsežnejše čim bliže sedanjosti se bližamo. Obsežno usklajevalno in dodatno prevajalsko delo je opravil Branko Gradišnik, realizacija tega dela pa seveda ne bi bila mogoča brez neutrudne pomoči strokovnih sodelavcev Marcela Štefančiča, jr. in Zdenka Vrdlovca.

Zagon projekta je finančno omogočila Slovenska kinoteka, finančno pa je knjigo podprla tudi Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Približno pol leta je na dokončanju projekta neumorno delalo uredništvo revij Bukla in Premiera. S knjigami 1001 Film (UMco, 2006), Knjigo o filmu (UMco in Slovenska kinoteka, 2007), Razumeti film (UMco in Slovenska kinoteka, 2008) in Svetovno zgodovino filma naša založba zaokrožuje velika temeljna filmska prevodna dela, saj smo poleg Anglosaksoncev edini, ki imamo nove izdaje teh del na voljo v domačem jeziku.

Če je še pet let nazaj v Sloveniji na področju prevodnih filmskih knjig vladalo mrtvilo, se bo Slovenija na tem področju vsaj nekaj časa uvrščali med velesile.

Prilagam fotko, kjer se urednik Samo Rugelj ravno loti razreza tort v podobi naslovk Premiere - in ker so na naslovkah motivi iz filmov, si se lahko tako posladkal z glavo Russela Crowa. :)

Seveda me taki dogodki zmeraj spomnijo kako zelo shitty fotoaparat ima Blackberry (v primerjavi z njim je bila moja nekdanja Nokia res precej boljša). Če je malo temneje, se ne vidi več nič...

Pa srečen rojstni dan!

In moram priznat, da me je urednik do neke mere preprical, da je propad Oskarja dokazal, da v slovenskem prostoru drugacna revija ne bi prezivela. Celo revija PC&Mediji, kjer smo pokrivali sirse podrocje od zabavno uporabnega racunalnistva (internet, igre, CDROMi) in filmov ni docakala desete obletnice. Reinkarnacija v boliki revije Escape pa je propadla v dveh letih. Upam, da bo zdaj prenovljeni Ekran docakal zavidljivo starost, ce ne drugace v digi-only verziji. Tako da 10 let je kar lep uspeh za tako ozko usmerjeno publikacijo, ne glede na puhlost vsebine.

>BTW, da nekaj ne stima dokazuje tudi nabor rednih piscev,

Ne vem koliko to kaže karkoli. Folk se povsod menja, zgubi interes, se mu ne da...

>Kaze na to, da ce ne mores zmotivirat [rednih] piscev, ne vem kako bos zmotiviral [redne] bralce. Vse uspesne revije, ki jih poznam, ohranjajo del starih piscev, poleg obcasne sveze krvi. Bi blo zanimivo videt graf rentabilnost Premiere skozi teh 10 let.

Pa... piscev ne more zmotivirati nekdo zunanji. Alo so zmotivirani sami od sebe ali pa niso. Če nekdo danes želi pisati, lahko ima enostavno svoj blog - če mu recimo ne paše objavljati v 'ustaljenih medijih'. Seveda pa je tako, da si dandanes ti ustaljeni mediji ne morejo več privoščiti kakšnih posebnih honorjev. Včasih si se lahko s publicistiko preživljal, danes pa je to postal bolj hobi.

Kar se pa tiče rentabilnosti katerekoli revije je pa spet tako, da je v današnjem trgu že sam obstoj uspeh.

>

>In moram priznat, da me je urednik do neke mere preprical, da je propad Oskarja dokazal, da v slovenskem prostoru drugacna revija ne bi prezivela.

To so pogledi od zunaj. Kot nekdo, ki je bil kar precej povezan z Oskarjem, pa ti lahko vseeno povem, da ni čisto tako. Propad Oskarja tega ni čisto nič 'dokazal' - za prenehanje njegovega izhajanja je kriva kopica med seboj prepletenih razlogov, ki so morda tudi preveč interne narave, da bi se jih šlo javno razlagati (in zato napačne interpretacije). Če bi bila vsa stvar furana nekoliko drugače, bi revija verjetno obstala bistveno dlje časa: s tem, da bi v zdajšnjih časih pa res trčila ob čeri (kar pa se dandanes tako dogaja z vsemi revijami - tako da v tem primeru ne bi šlo za Oskarju specifične težave).